Kako življenje vrednoti mednarodno pravo?

Norma (psevdonim), ekvadorska državljanka, rojena leta 1999, je bila že od otroštva žrtev stalnega spolnega nasilja, institucionalnega zanemarjanja in strukturne revščine. Njeno življenje so zaznamovali številni primeri nasilja v družini. Pri petih letih je njena sestrična prijavila, da jo Normin oče spolno napada. Po tej prijavi so posredovali organi za zaščito otrok, ki so Normo začasno odvzeli očetu in jo namestili v oskrbo sorodnikov, kasneje pa k materi. Vendar sistem zaščite ni ustrezno spremljal primera in po smrti babice leta 2011 so Normo pri 12 letih brez kakršnega koli nadzora ali ocene tveganja vrnili v očetov dom. Od takrat naprej jo je oče stalno spolno zlorabljal. Pri 13 letih je zanosila. Junija 2013 je Norma odšla v zdravstveni center, kjer je bilo potrjeno, da je noseča 27 tednov. Norma je zahtevala splav, vendar ga je zdravniška ekipa zaradi visoke nosečnosti zavrnila. ...

Susana, dekle iz Nikaragve, rojena leta 2000, je bila žrtev sistematičnega spolnega nasilja svojega dedka že od šestega leta. Živela je v skrajni revščini in izolaciji na podeželju, ki so ga nadzorovale nedržavne oborožene skupine. Zaradi spolnih napadov je zanosila pri trinajstih letih. Susana in njena babica, s katero je živela, sta bili večkrat žrtev fizičnega nasilja, tudi med nosečnostjo. Babica je večkrat poskušala vložiti pritožbo, da bi oblasti zagotovile uresničevanje Susaninih pravic, vendar država ni nikoli sprožila ukrepov za preiskavo in ustavitev spolnega nasilja. ...

Leta 2013 je Beatriz, mlado dekle iz El Salvadorja z resno avtoimunsko boleznijo, drugič zanosila. Zaradi bolezni je bila nosečnost rizična, zato je morala biti pod strogim zdravniškim nadzorom. Ko je bila noseča 13 tednov, je izvedela, da njena druga hči trpi za anencefalijo, kar je pomenilo, da je bila njena pričakovana življenjska doba po rojstvu zelo kratka. Med nosečnostjo je zahtevala splav, ki pa ni bil izveden, ker je država menila, da njeno življenje ni ogroženo. Tako se je rodila njena hčerka Leilany, ki je pet ur živela zunaj materinega telesa, nato pa umrla. Beatriz je bila stabilizirana in nekaj dni pozneje je zapustila bolnišnico. Beatriz je umrla leta 2017 zaradi prometne nesreče. ...

V sodelovanju s prof. Juano Acosta López in prof. Ano Idárrago predstavljamo primer KL vs. Peru, ki se dotika vprašanja varovanja človekovega življenja v mednarodnem pravu. Preberi celoten prispevek

Gospa Tysiąc, ki jo je prizadela huda kratkovidnost, je svojo tretjo nosečnost leta 2000 poskušala prekiniti s splavom, ker je trdila, da predstavlja tveganje za njen vid. Trije oftalmologi pa so ugotovili, da nosečnost ne upravičuje takšne odločitve, saj je tveganje mogoče obvladati s carskim rezom. Kljub vztrajanju je bila njena prošnja zavrnjena. Po porodu se je gospe Tysiąc poslabšal vid in za svojo “skoraj slepoto” je krivila nosečnost. Vložila je pritožbo proti zdravniku, ki je zavrnil splav, vendar je preiskava pokazala, da nosečnost ni bila vzrok izgube njenega vida. ...

Baby Boy je bil otrok, domnevno starejši od 24 tednov gestacijske starosti, ki je umrl zaradi postopka umetnega splava v Massachusettsu v Združenih državah Amerike. Vlagatelji peticije so trdili, da čeprav ta primer ni bil zajet v dekriminalizaciji splava, ki sta jo uvedli sodbi Vrhovnega sodišča Združenih držav v zadevah Roe proti Wade in Doe proti Bolton, ki sta utrli pot umetnemu splavu. Vlagatelji peticije so trdili, da je šlo za kršitev pravice do življenja iz Ameriške deklaracije o človekovih pravicah in dolžnostih, razlagane v luči člena 4.1 te deklaracije. ...

Vlagateljica tožbe Thi-Nho Vo, ženska vietnamskega rodu, je v šestem mesecu nosečnosti odšla v bolnišnico v Franciji na zdravniški pregled. Istega dne je druga ženska Thi Thanh Van Vo odšla v isto bolnišnico, da bi ji odstranili intrauterino kontracepcijsko sredstvo. Zaradi napačne identitete je bolnišnica na koncu odstranila sredstvo nosečnici, zaradi česar je ta izgubila amnijsko tekočino in je umrl otrok v gestacijski starosti od 20 do 21 tednov. Žrtev je zahtevala kazenski pregon zdravnika zaradi nenaklepnega uboja njene nerojene hčerke. ...

maja 1978 je gospod Paton vložil prošnjo za sodno prepoved v Združenem kraljestvu, da bi preprečil splav, ki ga je želela opraviti njegova žena. Višje sodišče je zahtevo zavrnilo in nekaj ur kasneje je prišlo do splava. Gospod Paton je Evropski komisiji za človekove pravice vložil peticijo, v kateri je trdil, da je “Abortion Act 1967” - zakon, ki je dovoljeval splav v Združenem kraljestvu - kršil 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj je dovoljeval splav v splošno, nerojenim pa je odrekel vse pravice. ...