Tokrat objavljamo pogovor z Alejandrom Geyerjem, koordinatorjem na državni ravni za Pohod za življenje v Argentini. Spregovoril je o svojih prvih korakih na področju kulture za življenje ter o začetku Pohoda za življenje v Argentini. Približal nam je ganljiv primer matere, ki je želela splaviti otroka, a jo je pričevanje mladih na Pohodu za življenje prepričalo, da je otroka ohranila. “Nikoli ni dopustno ubiti nedolžnega!” so bile njegove zadnje besede: vsi argumenti so trhli, če se najprej ne zavedamo svetosti življenja.
1. Bi nam lahko na kratko opisali začetek in delovanje Pohoda za življenje v Argentini? Zamisel o izvedbi Pohoda za življenje v Argentini je prišla od inženirja Carlosa Lorenza. Živel sem v Rimu in sodeloval na pohodih v tem mestu. Carlos je predlagal, da se vrnem v svojo državo in organiziram pohode. Bilo je leto 2016. Lahko sem se vrnil in septembra 2017 smo izpeljali prvi Pohod.
Posebno poslanstvo Pohoda je dati javni prostor v mestih vsem, ki branijo življenje od spočetja. Je tudi način, kako razgibati življenje toliko mladih, odraslih, družin itd. Ulice in trgi so bili skozi zgodovino vedno kraj ljudskih demonstracij za oddaljene namene.
Nimamo »pripadnosti«. Prostovoljcev, ki organizirajo aktivnosti, je deset. Potem so tu skupine ozaveščanja na ulicah (60 ljudi). Drugi sodelujejo na dan pohoda.
Med letom potekajo konference o pomenu prisotnosti na ta dan: obramba nerojenih otrok. Poleg tega delajo na izhodih iz bolnišnic in dajejo informacije o splavu, jutranji tabletki, itd.
Kako ste se pridružili gibanju za življenje? Nekega dne me je poklical italijanski senator in me povabil na Pohod v Rim. Bilo je leta 2012. Vprašal sem, kaj je cilj, in se nato brez oklevanja udeležil Pohoda.
Ena od stvari, ki me najbolj boli, so »krivice«. In nič ni bolj nepravičnega kot ubiti nedolžnega človeka, bodisi otroka ali odraslega. Splav je najširše sprejeto krivično dejanje v družbi. Gre za kulturo smrti kot način življenja, ki ga je toliko omenjal sveti Janez Pavel II. Njegova okrožnica Evangelium Vitae je premalo brana in upoštevana.
Življenje brez velikih idealov je nesmiselno. Braniti otroka, da se lahko rodi, je eden izmed takšnih idealov. Mladim moramo pričevati, da se je vredno boriti za življenje, kot nas je učil Kristus. Ne morem si zamisliti življenja brez boja za velika načela: za življenje, družino in domovino. Za prisotnost Kristusovega kraljestva.
Ali se je vaše dojemanje gibanja za življenje z leti spremenilo? Svet za življenje je zapleten in težak. V svoji knjigi Skrita resnica Pohodov za življenje skušam na kratko predstaviti gibanja za življenje po dogodkih, ki so se končali s potrditvijo zakona o splavu leta 2022.
V skupinah manjka doktrinarne in duhovne formacije ter enotnosti. Govorim posebej o svoji državi, a na srečanjih s številnimi organizatorji Pohodov po svetu sem lahko potrdil iste težave.
Kateri so bili najpomembnejši dosežki Pohoda za življenje v Argentini? Leta 2018 in 2019 je več kot dva milijona ljudi hkrati šlo na ulice po vsej državi za isti namen. Leta 2018 nam je uspelo preprečiti potrditev zakona o splavu v senatu. Pohod je danes referenčna organizacija. Ko je prisotno naše ime, ljudje že zaupajo in vedo, da gre za nekaj resnega.
Roe vs. Wade je bil leta 2022 odpravljen in po vsem svetu ga je slavila skupnost za življenje. Kako je ta mejnik vplival na Pohod za življenje v Argentini? Daje nam moč in nas motivira za nadaljnji boj. Gibanje za življenje je bilo močno prizadeto po odobritvi zakona o splavu. Roe vs. Wade je dokaz, da se stvari lahko spremenijo in se morajo spremeniti. Moramo si le zadati cilje in potrebna sredstva, da jih dosežemo. Z veliko molitve.
Kaj menite, da so najtežja vprašanja za življenje v vaši državi? Menim, da je danes najbolj nujno, da z vsemi sredstvi in z resnimi dejanji širimo kulturo življenja, kot je opisana v Evangelium Vitae. Trenutne nevarnosti so poleg splava še evtanazija in predvsem pedofilija. Če ne bomo zelo pozorni, bomo še naprej izgubljali bitke.
Predsednik Milei je leto 2024 razglasil za leto obrambe življenja, svobode in lastnine. Tudi sam je v predvolilni kampanji izpostavil obrambo življenja … Ali želite komentirati to dejstvo? Kot pravi pregovor, besede odnaša veter. Rad bi videl konkretna dejanja v korist življenja. Milei in njegovi ljudje trdijo, da podpirajo življenje, medtem pa se še vedno ubija na tisoče nedolžnih otrok. Prioritete? To je najbolj nujno: da ne pobijejo otrok.
Kakšna je vaša vizija gibanja za življenje v vaši državi? Marsikaj se da izboljšati. Organizirati delo in iskati enotnost. Biti pozoren na to, kaj je možno postoriti na različnih ravneh: na politični (da obstajajo politiki, ki podpirajo kulturo življenja), kulturni, v šolah, na univerzah, na verski (da vse Cerkve in veroizpovedi sodelujejo), mediji, ki izražajo resnico o splavu in posledicah.
Mislim, da je treba združiti sile celega sveta. Naj nas vidijo močne in enotne. Naj vidijo, da nismo sami. Pohodi za življenje po celem svetu bi si morali pomagati s prisotnostjo, sporočili, idejami, finančnimi prispevki, itd.
Kakšna je vaša vizija za Pohod za življenje v Argentini? Prehodili smo že dolgo pot. Boj za obrambo življenja ima več ravni. Najprej je to duhovni boj proti Satanu. Nato proti tistim, ki so njegovo orodje: moč denarja, politike, medijev. Pohod za življenje v Argentini se mora še naprej boriti za konec splava v tej državi in po svetu.
Ste bili priča kakšnim konkretnim sadovom svojega dela, morda spremembi v življenju nekaterih ljudi? Priča mi je povedala, da je bila hči njene prijateljice noseča. Hotela je splaviti. Nekdo jo je povabil na Pohod, in ko je videla sporočila in toliko mladih za življenje, ki so navdušeno pričali za življenje, si je premislila. Danes je srečna mama. Rešili smo življenje enega otroka. In to življenje je vredno tisoč Pohodov. Neprecenljivo. Bog opravlja svoje delo z nami in tudi kljub nam.
Kdo vam je v zgled in navdih? Zagovorniki življenja v Rimu leta 2012, ki so me povabili na Pohod, so me naučili veliko o obrambi življenja na ulicah. Vztrajnost skozi 50 let ameriškega Pohoda za življenje je zgled, ki mu je treba slediti. Božji čas ni naš. Bog želi, da se borimo. Ne pove nam, kako dolgo.
Bi delili še kakšno misel ob slovesu? Vedno pravim isto: nikoli se ne predaj! Lahko rečejo tisoč stvari in iščejo tisoč razlogov, da bi še naprej ubijali otroke z umetnim splavom. Vendar nikoli ne bodo znali argumentirano ovreči najmočnejšega argumenta: »NIKOLI NI DOPUSTNO UBITI NEDOLŽNEGA.«
