To pot smo povabili na pogovor Aisling O’Rourke, ponosno Irko, ki z veseljem sodeluje pri organizaciji 40 dni za življenje v mestu Galway. Goreče pripoveduje, kako je molitev preobrazila njeno življenje in pušča tudi otipljive sadove v kraju, kjer živi in deluje.
Kako ste se pridružili gibanju za življenje? Kaj vas je motiviralo, da ste se pridružili organizaciji 40 dni za življenje?
Dia duit Aisling O’Rourke je ainm dom (Živijo! Ime mi je Aisling O’Rourke). Pozdravljeni moji dragi prijatelji iz 40 dni za življenje. Moje ime je Aisling O’Rourke iz mesta Galway na zahodu Irske.
40 dni za življenje sem spoznala prek prijatelja Seana McGeeja, ki je po Gospodovi milosti nekaj let (mislim, da dve, tri leta) neutrudno delal za stvar tukaj v Galwayu. Šla sem na konferenco 40 dni za življenje, ki so jo organizirali. Zanimali in spodbujali pa so me njihov smisel za organizacijo, drznost in verska udeležba marijanskih frančiškanov.
Svojo prvo kampanjo sem opravila na prometni cesti ob bolnišnici UHG (University Hospital Galway), kjer smrtonosna zdravila in postopki končajo življenje mnogih nedolžnih otročkov. Ko sem prvič šla tja, sem bila, milo rečeno, malo ponosna, nečimrna in zaskrbljena. Pred tem sem delala na UHG, študirala na bližnji univerzi in sem domačinka. Po eni strani mi je nekaj govorilo, naj se ne vmešavam in bilo me je strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi. Hvalite Gospoda, Svetega Duha, z močjo maziljenja svetega rožnega venca. Bila sem obdarjena z voljo in pogumom, da stopim naprej in zrastem v veri.
Pljuvali so vame, imenovali so me za norca, zgubo, fanatika. Polivali me z vodo, preklinjali in se mi smejali. Ni me ustavilo, ampak me je samo spodbudilo k večji ljubezni in bolj goreči molitvi. Kot sem nekoč verjela, da je konec otrokovega življenja na njegovih začetnih stopnjah razvoja v bistvu zmaga za ženskost, se danes iskreno kesam teh lažnih predstav in svojega vedenja.
Leta 2024 sem se udeležila konference 40 dni za življenje v Rimu in na njej sem veliko dobila. Upam, da se bom še naprej udeleževala državnih in mednarodnih konferenc ter tako oživljala svoj misijon v sklopu 40 dni za življenje.
V mestu Galway imamo dva termina kampanje: postnega in jesenskega. Imamo letno konferenco in upamo, da bomo organizirali molitvene skupine in procesije pod okriljem 40 dni za življenje. Molimo pred bolnišnico UHG. Nas je približno dvajset predanih članov. Vedno molimo in upamo, da bomo pridobili nove moške in ženske, ki bodo podpirali 40 dni za življenje. Na Irskem se pojavlja vse več skupin.
Organizacijo sem spoznala po pripovedovanju drugih. Izkušnja je bila zame prijetna, cenila sem vse, kar mi je prinesla, in odločila sem se nadaljevati. Verjamem v to poslanstvo in vesela sem, da ga je privzela verska organizacija.
Ali se je vaše dojemanje boja za življenje z leti spremenilo? Kako? Moje dojemanje se je spremenilo v globlje razumevanje narave človeštva in dragocenosti življenja. In da bo ta bitka zmagana pod praporom Katoliške cerkve, saj ni orožja, ki bi bilo bolj učinkovito, kot je rožni venec.
Kateri so najpomembnejši dosežki 40 dni za življenje na Irskem? Med dosežke organizacije 40 dni življenja v Galwayu sodijo javno priznanje, da smo proti splavu, da ne bomo odnehali in da Irska to vprašanje rešuje z ljubeznijo, nežnostjo in molitvijo.
Letošnja udeležba dveh irskih članov 40 dni za življenje na mednarodni konferenci v Rimu nam je bila v veliko veselje, organizacija konference na Irskem pa je bila še eno veselje za vse, ki sodelujemo v 40 dni za življenje na Irskem. Procesija skozi mesto s stotinami opazovalcev, s plakati 40 dni za življenje je bila poživljajoča in duhovno bogata izkušnja za vse.
Zaradi 40 dni za življenje ima Galway trden in organiziran odpor proti namerni smrti nerojenih na Irskem. Ne odhajamo, ampak se bomo še naprej borili z molitvijo v miru in veri, da bi ne bi več jemali življenja nerojenim na Irskem.
Kaj vas najbolj skrbi glede dogajanja v družbi?
Trenutno smo zaskrbljeni zaradi naših svoboščin in pravic. Lahko bomo namreč kaznovani ali aretirani, če bomo kršili politiko varnega območja. Še naprej bomo molili in iskali kreativne in učinkovite načine za nadaljevanje prizadevanja za življenje. Molimo v naši cerkvi ob bolnišnici, da dajemo cesarju, kar je cesarjevega, in se obnašamo kot pošteni in odgovorni državljani (ves čas pa nadaljujemo delo na ustvarjalen in učinkovit način).
Ste bili priča kakšnim posebnim sadovom vašega dela, morda spremembe v življenju nekaterih ljudi? Nekaj lepih izkušenj: doživeli smo, da so nam ljudje z dvignjenimi palci pokazali svoje mnenje, se nam zahvalili za opravljeno delo, tujci so molili za nas in z nami, neki oče se je po splavu pokesal in skupaj z nami molil rožni venec, vzpostavljali smo edinstvene vezi z ženskami, ki so hodile mimo, vedoč, da je Sveti Duh v njihovih srcih izrekel nekaj posebnega. V meni se je zgodila globoka sprememba glede poguma, trdnosti, vztrajnosti in vere. Duh skupnosti, spoznavanje novih prijateljev, postajala sem vse bolj razumevajoča, ljubeča, koristna in polna upanja.
Resnico o splavu smo širili v dežju, toči in soncu. Ne prenehati pod nobenim pogojem, da bi se nekaj spremenilo na Irskem prek enotnosti, molitve in skupnosti. Zaupanje, da Bog nas podpira v 40 dni za življenje. Biti navdušeni nad bodočnostjo, vedoč, da nas Jezus Kristus in njegova sveta Mati Marija podpirata.
Morda še kakšna misel za slovo?
Vedite, da se kot Irci nikoli nismo umaknili od dobrega boja, še posebej če vemo, da imamo prav! In da lahko uporabimo te številne milosti, podarjene tej majhni deželi, ki je bila nekoč polna ljubezni, čistosti, vere in ljubezni, da vžgemo ogenj otočanov, da bi znova skrbeli za življenje vsakogar od spočetja do smrti.
Bog naj vas vedno blagoslavlja, agus míle beannacht le do chuid saothair go léir trasna na farraige. (In tisoč blagoslovov za vsa vaša dela na drugi strani morja.)
Vaši prijatelji organizacije 40 dni za življenje na Irskem