Pričevanja - za življenje! je prostor za osebne zgodbe tistih, ki so se soočili s težkimi odločitvami in izbrali življenje. Tu najdete pričevanja mater, ki so kljub pritiskom obdržale otroke, staršev, ki so izgubili otroke in našli pot do ozdravljenja, ter posameznikov, ki so preživeli splav ali bili priča čudežem življenja.
Te zgodbe niso le osebne izpovedi – so pričevanja upanja, ki lahko spremenijo srca in rešijo življenja. Vsaka zgodba je dragocena, vsako življenje šteje.
Ko je Mackenna izvedela, da je noseča, so ugotovitev spremljali strah in številna vprašanja. Odločila se je, splaviti otroka s tabletko. A svojo odločitev je skoraj takoj obžalovala. V iskanju rešitve je na internetu zasledila Abortion Pill Rescue Network, ki so jo povezali z medicinsko sestro iz Kolorada Chelsea Mynyk. Chelsea jo je popeljala skozi proces povratne tabletke in poleti 2024 je Mackenna rodila zdravo deklico. V Sloveniji podobno pomoč omogoča Zavod Živim. Če poznaš koga v stiski, se morda lahko obrne nanje za pomoč. ...
Jean Marie Davies je bila med 2. in 28. letom žrtev trgovine z ljudmi. Zvodniki so ji pričeli groziti, in to tudi s smrtjo. Podala se je v beg, ob tem pa se obotavljala, ali naj obdrži otroka ali zaprosi za splav. Mnoga zavetišča za žrtve nasilja v družini so ji odrekla pomoč, ker naj bi bila brezupen primer. Pomoči ji pa ni odrekla Phyllis Phelps, ki je zaupala v Božjo Previdnost in naučila Jean Marie zaupati v Boga in Njegovo pomoč. ...
Običajno se predstavim kot mama devetih otrok, čeprav sta dva od teh, dve hčerki, že v nebesih. Večkrat se ju spomnimo v molitvi in sta članici naše družine. Moja prejšnja nosečnosti se je končala v 16. tednu. Ni bila prekinjena, ampak se je končala s smrtjo najinega otroka. Ker ni bilo več utripa, sem porodila za dlan veliko deklico Magdaleno. Njeno telesce je imelo rokice, nogice, prstke, glavico, oči, usta. Pri 16 tednih otrok že sesa palec, kolca se mu, začnejo mu poganjati laski in že sliši mamin glas. ...
Petnajst let je minilo, kar je umrl moj sin Žan. Vsaj telesno. Duhovno vem, da živi. A kljub temu zavedanju, kljub času, ki je minil, zame njegov odhod s tega sveta ni stvar preteklosti. So pa prelomnice, ko Žanova odsotnost spet privabi solze v oči. Ko moje srce spet zakrvavi. In ko vem, da zame nikakor ni vsega konec. V tem letu sem z dvema prijateljicama sledila odhodu njunih sinov v srednjo šolo. Bivala bosta v dijaškem domu. Za mamo je to velika sprememba, z njo so povezani strahovi, dvomi, vprašanja. Konec avgusta, ko sta onidve pospremili svoja sinova v dijaški dom, se mi je utrnila misel, da bi tudi moj Žan, ki je star toliko kot onadva, letos moral iti v srednjo šolo. ...
Lisa Wheeler je znana po svojih odnosih z javnostjo, zlasti pri povezovanju katoliških novinarjev in radijskih voditeljev z uglednimi osebnostmi v zabavni industriji, ki poudarjajo navdihujoče zgodbe, ki temeljijo na veri. Osebna pot in zagovorništvo Lise Wheeler presegata njene poklicne dosežke. Z možem sta vzgojila okoli 20 otrok, pet sta jih posvojila. Njena pot do rejništva se je začela z bojem z neplodnostjo. »Hrepenela sem po celovitosti, ki jo prinaša družina.« Podobno hrepenenje vidi pri otrocih v rejništvu, ki hrepenijo po stalni, ljubeči družini. »Številni otroci v rejništvu se ne združijo s svojimi družinami, ampak obležijo v sistemu.« ...
Drugega dne meseca maja se je mirno in v spremstvu svojih hčera poslovila Manca Košir. Kaj vse je delala, kaj vse je bila, je mogoče izvedeti na spletu in v tiskanih medijih, na TV in radiu. Poleg tega je bila tudi navdušenka nad življenjem in zaradi tega tudi prostovoljka Slovenskega društva Hospic. Spremljala je res veliko umirajočih in se na koncu pustila spremljati. Prisluhni njenemu pogovoru z Natašo Ličen na Radiu Ognjišče ...
Moj oče je bil kmet, ki je svoje življenje posvetil delu, vzgoji otrok in molitvi. Trudil se je, da smo normalno živeli, se izšolali in osamosvojili. Ko je kmetijo prepustil nasledniku, sta z mamo v starosti dneve preživljala s tem, da sta pomagala, kolikor sta še lahko, ter se posvečala vnukom. Hvala Bogu jima je zdravje služilo, tako da nista bila odvisna od drugih, ampak sta lahko poskrbela sama zase. Pri 91 letih ga je iznenada zadela možganska kap. Bil je čas covida. ...
Na splošno zelo hitro odpišemo ljudi, ki se dolgo ne zbudijo iz kome. Marsikdo reče, da so kot rastlina ali da njihovo stanje ni združljivo z življenjem. Na podlagi teh stanj nekateri celo zagovarjajo evtanazijo, češ da bodo ljudje, če se zbudijo iz kome, imeli manj kakovostno življenje ali prehude posledice. K sreči družina enainštiridesetletne Jennifer Flewellen iz Nilesa v Michiganu, ZDA, ni obupala. Jennifer je padla v komo septembra 2017 zaradi posledic prometne nesreče. ...
“… ker toliko, kolikor je on naredil prek tega, redkokdo.” Neža in Peter Knific sta se kmalu po poroki srečala z izkušnjo smrti otroka. V oddaji Sled življenja sta podelila svoje doživljanje ob teh dogodkih, kako sta spoznala, da je to skrita bolečina marsikoga, in o sprejemanju Božje volje, čeprav je težko razumljiva. Toplo tudi priporočamo vrsto njunih zapisov na blogu Z roko v roki. Oglej si njuno pričevanje Preberi blog Z roko v roki
Anonimna izpoved nam približa trpljenje matere, ki je splavila svojega otroka kljub nasvetom in podpori, da bi ga obdržala. “Sestra mi je rekla, naj pogledam na ekran, vendar sem se obrnila stran. Želela me je ustaviti. Vedela sem, da delam veliko napako, saj nikoli nisem verjela, da je otrok v četrtemu tednu le skupek celic. Vedela sem, da je to moj otrok. Vedela sem, da bom od sedaj naprej prekleto trpela, pa sta bila strah in negotovost toliko večja.” ...