»Bolj kot smrti me je strah življenja, ki ga moram živeti.« To so bile besede Romy v intervjuju za nizozemski časopis, ko se je odločila za evtanazijo.
V otroštvu je bila žrtev zlorabe. Več kot desetletje je trpela za klinično depresijo, anoreksijo in drugimi motnjami hranjenja. Nato je pri 22 letih pridobila dovoljenje za umor s smrtonosno injekcijo.
V skladu z zakonom o evtanaziji na Nizozemskem morajo zdravniki še zadnjič vprašati pacienta, ali je prepričan, da želi umreti. Nenadoma je Romy ugotovila, da si tega ne želi.
Danes Romy živi v varovanem stanovanjskem naselju, kjer ima nenehno podporo družine, prijateljev in psihiatra. Življenje ima zanjo nov okus. Tako kot za mnoge, ki jim samomor ne uspe: statistike kažejo, da si 70 % ljudi, ki jim samomor ne uspe, nikdar več ne poskusi vzeti življenja.